Silvo Kretič je vse svoje življenje proučeval in poučeval umetnost ter likovno teorijo. Ker je že po naravi zelo samokritičen, je vedno vse trditve želel preveriti tudi v praksi. Prvenstveno je bilo to vedno v kiparskih in grafičnih delih. Pri nas ga poznamo po zanimivih skulpturah – instalacijah, ki so bile vedno odsev aktualnih dogodkov. Izdelane so bile iz recikliranega materiala, v mešani tehniki, običajno velikih dimenzij. Pred petimi leti nam je v galeriji Skedenj prav po pedagoško v svojih delih prikazal rezultat skoraj vseh postopkov izdelave umetniške grafike, tudi svojo kolagrafijo »a la Kretič«.

Sedaj je prišel čas za ODKRIVANJE, sprehode po Barju, za dojemanje tistega sveta, ki ga mnogi ne opazimo in spregledamo. Nastajajo pretanjene, estetske fotografije nenavadnih motivov brez dodatne računalniške obdelave. Tako prvi del razstave predstavlja Kretičeva artistično-avtorska fotografija.

Da pa se ne pozabi na njegov kiparski naziv in njegove čustvene odzive na aktualne pretresljive in neljube dogodke, je tokrat v galeriji tudi edina skulptura, ki predstavlja ostanek pogorelega Krasa.

Letošnja Kretičeva razstava na Rašici kaže tudi na njegovo neprestano željo po USTVARJANJU in napredovanju. Umetniška rast se kaže predvsem v slikarskih delih z akrilom na platno. Prehod iz njegove grafične obdelave izdelkov v slikarsko je prišel spontano in vedno v abstraktni maniri. Dodana vrednost zadnjim slikam predstavlja tudi motiv »zgodbe življenja od začetka do konca«. Obogatil je vsebino in vnesel več svojih čustev in barvitosti. Brez načrtovanja, naglice in prehitevanja se prepušča občutkom ustvarjanja in zaupa prišepetavanju slike. Iz zadržanega lika profesorja je Silvo Kretič postal pravi svobodni umetnik.

RAZSTAVLJANJE je avtor sklenil s slikami Umrlo bo tudi morje in pripoved zaključil z vprašanjem Konec ali začetek. Pustil je odprto pot za nadaljevanje svojega dela in pričakujemo njegovo naslednjo predstavitev.

Sam je za zaključek napisal: »Umetnost je kakor morje: neskončno, globoko, razburkano, prijazno. Ponuja ti vse. Lahko zapluješ v varno zavetje ali pa ostaneš na brezmejnih širjavah in iščeš, iščeš …«

Silvo Kretič, hvala, da smo lahko malo pogledali v vašo dušo, hvala za lepo razstavo in hvala, da ste jo posvetli svojemu profesorju, našemu rojaku Jožetu Centi.
(Helena Grebenc Gruden)