Zasebne zbirke
Zbirka malega kmečjega orodja
v Stritarjevi kašči na Podsmreki
Kašča izvira iz 19. stoletja. Bila je v lasti Stritarjeve družine in je danes edini pristni spomenik iz Stritarjevih časov. Na njenem ganku in v notranjosti je Josip Stritar večkrat v poletjih kot mladi gimnazijec preživljal počitnice. Prav v tem kotičku Podsmreke so se rojevale zamisli o njegovih delih, kot so Zorin, Gospod Mirodolski, Rosana, Sodnikovi, Griški gospod, Svetinova Metka, ki jih je prepredal iz življenja in dela nedotaknjene bližnje Mišje doline.
Danes je kašča še vedno v lasti potomcev Stritarjevega rodu, na kmetiji živi Franc Praznik (po domače Brezarjev) z družino, sin Vide Praznik (✝2016), ki je bila hči Stritarjeve sestre Ane.
Pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine je kašča zabeležena v registru kulturne dediščine (EŠD 547) kot predlog za zaščito kulturnega spomenika lokalnega pomena.
V Stritarjevi kašči je hladno in temno, saj ima dvojne lesene stene in dvignjen pod. V notranjosti kašče so ob stenah razporejene košte; velike merijo 25 mernikov, male pa 10. To so lesene skrinje brez pokrova, razdeljene na predale za različne vrste žita. V velikih koštah so hranili rž, soržico, pšenico, oves, ječmen in koruzo, v malih pa proso. Pred koštami so vedno stale skrinje; vanje so shranjevali domače platno in predivo ter tudi žganje. Na policah so bili kruh za ves teden, suho meso in mast.
Praznikovi kaščo danes še vedno uporabljajo kot shrambo, a ne več za žito. V njej urejajo zbirko kmečkega orodja in ostalih predmetov. Z napisi je bila opremljena v letu 2003 ob 80-letnici smrti Josipa Stritarja. Kar nekaj razstavljenih predmetov je vezanih na pridelavo žita.
Na nasprotni strani kašče je na pročelju nekdanje, močno predelane rojstne hiše, reliefna podoba Josipa Stritarja, ki jo je ob stoletnici njegovega rojstva leta 1936 izdelal kipar Franc Gorše iz bližnjega Zamostca pri Sodražici.
Ploščo so leta 2020 zaradi obnove fasade hiše premaknili in obnovili restavratorji iz podjetja Gnom d. o. o.