POSLANSTVO TRUBARJEVE DOMAČIJE
S predstavitvijo Trubarjeve domačije naj obiskovalci utrdijo vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, burnih dogodkov v 16. stoletju za Slovence (narodna zavest in identiteta, jezik in književnost, družbenopolitične spremembe, gospodarska dejavnost ...).
Programi za obiskovalce so lahko izobraževalni (predavanja, razne delavnice), kulturno-umetniški (razstave, literarni večeri), turistični (pohodi po pešpoteh, ki povezujejo zanimivosti v okolici).
Na Trubarjevi domačiji se srečajo različne naravne danosti in široka paleta mnogih področij človekove ustvarjalnosti. Obiskovalci Trubarjeve domačije naj dobijo del odgovora na vprašanje, kako je slovenski človek ostal, obstal in napredoval.
Pomen Trubarja za slovenski narod
Po Primožu Trubarju, tem božjem daru, smo danes Slovenci Slovenci, ne pa zgolj anonimna raja kateregakoli, zahodnega ali vzhodnega, severnega ali južnega »herrenvolka«; po njem in z njim smo narod, slovenski narod.
Zvone Štrubelj
Dejanje, s katerim je Primož Trubar utemeljil slovenski jezik in književnost, je izraz velike inventivnosti, odločnosti in poguma, seveda pa tudi velike ljubezni do svoje domovine in njenega jezika.
Kozma Ahačič
Pokažite mi moža, ki bi bil bolj vreden spomenika od Primoža Trubarja. Ali ne živi v vsaki slovenski knjigi? Ali ni še danes učitelj slovenskemu narodu?
Ivan Tavčar
Ta genialni mož je mnogo več kot samo »oče prve slovenske knjige« - je znanilec slovenske državnosti, je pomembna ali kar usodna postava dokončnega slovenskega duhovnega rojstva.
Matjaž Kmecl
Trubar je brezimnemu alpskemu ljudstvu dal ime – Slovenci, prelil živo govorico tega ljudstva v pisano besedo, ustanovil slovensko cerkev in dal Slovencem prvo slovensko šolo.
Jožko Humar
Trubar je usoda naše samobitnosti. Če bi v tistem odločilnem trenutku ne bilo njegove naravne samozavesti in ustvarjalnosti, bi verjetno v kakšnem kasnejšem obdobju le stežka kdo mogel združiti Slovence.
Breda Pogorelec
Trubar je utemeljil slovensko narodno enoto, ugotovil temeljne prvine slovenske duhovne identitete, dal osnove za razvoj slovenske književne ustvarjalnosti in promoviral slovenski koncept kulture.
Jože Pogačnik
Primož Trubar bi bil lahko vzor slehernemu slovenskemu intelektualcu v prelomnem času: neuklonljiv, drzen, navkljub biričem, ki so mu bili nemalokrat za petami; evropski in etnocentričen hkrati.
Tone Perčič
Trubar je duhovni predstavnik svojega naroda. Njegova vera in ljubezen sta neomajni.
Francka Premk
Primož Trubar je klasik slovenskega prevajalstva.
Janko Moder
Izid prve slovenske knjige ni športni dogodek, ampak je konstitutivno dejanje slovenskega naroda.
Jože Javoršek
Primož Trubar je za vsakega Slovenca oče, brat in prerok.
Jože Rajhman
Literatura o Trubarju:
Jože Javoršek, Primož Trubar, 2. dopolnjena izd. ob štiristoletnici Trubarjeve smrti, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986.
Jože Javoršek, Trubarjevo berilo, Založništvo tržaškega tiska, Trst, Drava, Celovec, 1986.
Jože Rajhman, Trubarjev svet, Založništvo tržaškega tiska, Trst, ADIT, Ljubljana, 1986.
Barbara Pečnik, Vsem Slovencem, katalog ob istoimenski razstavi, zavod Parnas, Velike Lašče, 2007.
Zvone Štrubelj, Pogum besede, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj; Društvo Mohorjeva družba, Celje; Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 2008.
Mihael Glavan, Trubarjev album, romanje s Trubarjem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.
Obletnice
20 LET TRUBARJEVE DOMAČIJE

dogodki
TRUBARJEVO LETO 2008
Zloženka s koledarjem prireditev
Utrinki Trubarjevega leta:
Udeleženci 2. seje Častnega odbora za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, 19. marec 2008
Državna proslava ob 500. obletnici Primoža Trubarja na Trubarjevi domačiji na Rašici, 8. junij 2008
Gledališka igra Abecedarij, KUD Primož Trubar Velike Lašče
500 LET REFORMACIJE

Osrednje prireditve
KULTURNI VEČERI "NA TRUBARJEVINI - V ČAST DOMOVINI" 2002-2008
Kulturne večere »Na Trubarjevini v čast domovini« je z Občino Velike Lašče od oktobra 2002 pripravljal pisatelj in dramski igralec Tone Kuntner.
Njegovi gostje so bili: Drago Jančar, Ivan Minatti, Rudi Šeligo, Tone Pavček, Niko Grafenauer, Alojz Rebula, Dane Zajc, Zorko Simčič, Ciril Zlobec, Boris Pahor, Ervin Fritz, Kajetan Kovič, Matjaž Kmecl, Žarko Petan, Saša Vuga, Jože Snoj, Bert Pribac, Miloš Mikeln, Tone Partljič, Milan Jesih, Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Tone Peršak, Ivan Borštner, Spomenka Hribar, Lojze Peterle, France Bučar, Tone Krkovič, Aleksander Zorn (v spomin Jožetu Pučniku).
Kulturni večeri »Na Trubarjevini v čast domovini« so se iztekli s Trubarjevim letom.
TRUBARJEVI ČETRTKI
Kulturni večeri »Na Trubarjevini v čast domovini« so v letu 2009 v okviru JZ Trubarjevi kraji nadaljevali po novem konceptu in pod imenom »Trubarjevi četrtki«. Ker so v preteklih letih med gosti prevladovali v glavnem moški, so bile v ospredje postavljene ženske, ženske z različnih področij ustvarjanja, ki so spregovorile o svojem delu v luči zapuščine očeta prve tiskane knjige. Naše gostje so bile pisateljice, publicistke, pa tudi strokovnjakinje s področja konserviranja, restavriranja knjig, knjigotrštva, umetnostne zgodovine, etnologije ipd:
Mimi Malenšek, pisateljica, prevajalka in avtorica romana o Primožu Trubarju PLAMENICA.
Berta Golob, pisateljica, pesnica, publicistka in avtorica slikanice o prvi slovenski knjigi »Napisal je knjigo«.
Alenka Puhar, novinarka, publicistka, prevajalka in civilno-družbena aktivistka.
Alenka Černelič Krošelj, profesorica umetnostne zgodovine in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, direktorica Muzeja Krško, nato direktorica Posavskega muzeja Brežice
Dr. Jedert Vodopivec, vodja Centra za konserviranje in restavriranje knjig in papirja v Arhivu RS, dr. Anja Dular, vodja knjižnice v Narodnem muzeju Slovenije in avtorico knjige Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja ter Stanka Golob, vodja Trubarjevega antikvariata iz Ljubljane.
Dr. Mira Delavec, literarna zgodovinarka in zgodovinarka, raziskovalka Josipine Urbančič Turnograjske.
Dr. Manca Košir, sociologinja, novinarka, publicistka in ena najpomembnejših promotork knjig in branja pri nas.

Barbara Korun, pesnica in esejistka
V letu 2012 so sledili večeri, na katerih so se predstavili mladi, še neuveljavljeni avtorji: pesnik Rok Horžen, pesnik Žiga Stopinšek, pesnica Lidija Brezavšek itd.
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU – 8. JUNIJU, DNEVU KNJIGE IN KULTURE
- Trubarjev dan – likovna razstava Trubarjevi kraji (KUD Primož Velike Lašče),
- Pohod po Velikolaški kulturni poti Levstik–Stritar–Trubar z zaključkom na Trubarjevi domačiji (Planinsko društvo Velike Lašče in Občina Velike Lašče)
PRIREDITVE OB DNEVU REFORMACIJE
Občinska slavnostna prireditev ob dnevu reformacije je vsako leto 31. oktobra, na praznični dan. Vrsto let jo pripravljajo KUD Primož Trubar Velike Lašče, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar – podružnica Rašica, Javni zavod Trubarjevi kraji in Občina Velike Lašče.
2015
Drugi dogodki
POLETNA MUZEJSKA NOČ
Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine.
Na delavnici Od zrna do kruha s pravljičarko Slavo Petrič. Foto: Jernej Starc
Utrinki s Poletne muzejske noči 20. junija 2015
Kvartet saksofonov Glasbene šole Ribnica in Andrej Perhaj. Foto: Niko Samsa
Več informacij o vseslovenskem projektu muzejev in galerij POLETNA NOČ najdete na povezavi www.muzejska-noc.si.
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE

PREDSTAVITVE KNJIG
- Vsakoletno srečanje Pesem.si (ZRU)
Srečanje Pesem.si leta 2012
- Karel Rustja: 120 let Kočevske železnice, 25. 11. 2015
- Teja Hočevar: Gospostvo Ortnek, 3. 12. 2015
PREDAVANJA
- dr. Boris Golec, Kdo in od kod je bil pravzaprav Trubar? O Trubarjevi identiteti in njegovih sledovih na Rašici, 30. 1. 2008,
- dr. Jedert Vodopivec, Knjiga mene briga, 1. 10. 2008,
- mag. Stanislav Bahor, Pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic na Slovenskem ...
KONCERTI
Pavla Lušin, Solistični recital na kitari, 27. maj 2015
Podelitve nagrad
PODELITEV ROŽANČEVE NAGRADE poteka od leta 2005 v drugi polovici septembra na Trubarjevi domačiji.
Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko podeljujejo od leta 1993. Najprej sta jo podeljevala založba Mihelač in časnik Dnevnik, leta 1998 pa je organizacijo, zagotavljanje sredstev ter imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga leta 1998 ustanovili založbi Nova revija in Mihelač. Od leta 2014 nagrado podeljuje Kulturno društvo Marjana Rožanca.
Dobitniki nagrade Marjana Rožanca:
• 2018 – Jasmin B. Frelih, Bleda svetloba
• 2017 – Miha Pintarič, Dvojni presledek
• 2016 – Robert Simonišek, Trk prostorov in Jure Jakob, Hiše in drugi prosti spisi
• 2015 – Andrej Capuder, Povest o knjigah
• 2014 - Marcel Štefančič, jr., Kdor prej umre, bo prej mrtev
• 2013 - Alojz Ihan, Državljanski eseji
• 2012 - Meta Kušar, Kaj je poetično ali ura ilegale
• 2011 - Miklavž Komelj, Nujnost poezije
• 2010 - Peter Kovačič Peršin, Zbirka esejev Vrnitev k Itaki: Slovenci v procesu globalizacije
• 2009 - Ifigenija Simonović, Konci in kraji
• 2008 - Dušan Jovanović, Svet je drama
• 2007 - Aleš Šteger, Berlin
• 2007 - Igor Zabel, Eseji I
• 2006 - Drago Jančar, Duša Evrope
• 2005 - Aleksander Zorn, Smešna žalost preobrazbe
• 2004 - Gorazd Kocjančič, Tistim zunaj. Eksoterični zapisi 1990-2003
• 2003 - Vinko Ošlak, Spoštovanje in bit
• 2002 - Vinko Möderndorfer, Gledališče v ogledalu
• 2001 - Iztok Geister, Levitve
• 2000 - Edvard Kovač, Oddaljena bližina
• 1999 - Milan Dekleva, Gnezda in katedrale
• 1998 - Aleš Berger, Krokiji in beležke
• 1997 - Matevž Kos, Prevzetnost in pristranost
• 1996 - Tomo Virk, Ujetniki bolečine
• 1995 - Drago Jančar, Egiptovski lonci mesa
• 1994 - Jože Snoj, Med besedo in bogom
• 1993 - Drago Jančar, Razbiti vrč