Trubarjeva domačija stoji na bregu rečice Rašica.Trubarjeva domačija je bila obnovljena v letih 1985/1986. Ideje o njeni obnovi so se pojavile že leta 1981 ob proslavi 150. obletnice rojstva Frana Levstika v Dolnjih Retjah. Največji pobudnik je bil Jože Javoršek. Leta 1983 je Občina Ljubljana Vič-Rudnik na pobudo Krajevne skupnosti Velike Lašče od zadnjega lastnika Jožeta Pečnika - Temkovega Jožeta odkupila mlin in gospodarska poslopja. Leta 1984 sta bila vas Rašica in Temkov mlin z odlokom razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik (UL SRS št. 15, 21. 5. 1984).
Sledila je obnova pod vodstvom dveh odborov: odbora za počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja, ki se je kasneje preoblikoval v republiški odbor in ki ga je 21. 2. 1983 imenovala Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik (predsednik dr. Anton Vratuša), in Odbora za obeležitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja pri KS Velike Lašče (predsednik Bogomir Samsa). Obnovitvena dela je vodila skupina zanesenjakov, katere jedro so sestavljali domačini Bogomir Samsa, Janez Gruden, Anton Klinc, France Rigler in Anton Žagar. Republiški odbor je odprl posebni žiro račun pri KS Velike Lašče za Trubarjevo spominsko zbirko. Pričela se je obsežna kulturna nabiralna akcija za ureditev domačije. Trubarjev dinar so prispevale številne delovne organizacije, kulturne skupnosti Ljubljane in Slovenije, družbene organizacije, Zveza komunistov Slovenije, združenja, društva, evangeličanska verska skupnost v Sloveniji, likovniki, zamejski Slovenci itd.
Trubarjeva domačija je bila odprta 21. septembra 1986.
Lastnica Trubarjeve domačije kot naslednica Občine Vič-Rudnik je Občina Velike Lašče. Od obnovitve leta 1986 je z njo upravljal KUD Primož Trubar Velike Lašče, ki je tudi začetnik zbiranja gradiva v zbirki, nato Puštab, d.o.o.; v letih med 2007 in 2015 Javni zavod Trubarjevi kraji, od 1. 1. 2016 pa deluje kot posebna organizacijska enota znotraj občinske uprave Občine Velike Lašče.
Trubarjeva domačija je bila obnovljena na način, da so vsa poslopja ohranila zunanjo podobo iz časa gradnje oziroma prenove mlina v 19. stoletju. Sestavljajo jo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka, gospodarsko poslopje in kozolec.
SPOMINSKA HIŠA
Hiša z mlinom je osrednja stavba domačije. V spodnji etaži sta mlin in klet, iz prejšnjih bivalnih prostorov v zgornji etaži pa je nastala spominska soba, katere vsebina je razdeljena na tri sklope. Na zidovih je fragmentaren pregled skozi Trubarjevo življenje in delo. Z odlomki iz njegovih knjig in risbami so označeni glavne postaje njegove življenjske poti, njegovo delo - poudarek je na izidu prve slovenske knjige, in čas. V stebrih so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1986. V vitražnih oknih, najdragocenejšem delu sobe, pa upodobljeni vsi najpomembnejši Trubarjevi sodobniki.
Spominska soba je bila urejena po zamisli arhitekta Marjana Lobode, nosilec scenarija pa je bil prof. Jaro Dolar v sodelovanju z različnimi muzejskimi strokovnjaki. Posnetki Trubarjevih knjig so delo Petra Štauta, vitražna okna slikarjev Tomaža Perka in Bojana Klančarja ter steklarskega mojstra Stojana Višnjarja. Besedila in slike po stenah je naslikal akademski slikar Veljko Toman.
TEMKOV MLIN
Najstarejši objekt domačije in njen osrednji pomnik je mlin. Zgorel je v požaru leta 1528, ko so vas požgali Turki. Ustno izročilo pravi, da so kmalu po požaru domačini mlin spet postavili. Od tedaj naj bi bil večkrat predelan. Današnjo zunanjo vidno podobo je dobil ob zadnji predelavi v 19. stoletju.
V času, ko je deloval, je imel štiri vodna kolesa (3 pare kamnov in stope), ki so bila pokrita z leseno streho. Ko je bila domačija odkupljena, je bil mlin v tako slabem stanju, da je bil potreben obnove. Lesena streha nad kolesi, ki je bila sicer redkost na tem območju, se je sesedla, zato so jo ob obnovi odstranili. Hkrati so odstranili tudi dve vodni kolesi, dve pa so ponovno usposobili za prikaz delovanja mlina.
Denar za njegovo obnovo leta 1986 je prispevalo Žito Ljubljana. Sledile so obnove mlinskega mehanizma leta 2006, nato 2008 in nazadnje leta 2015. Izvedel jih je Matjaž Debevc iz Žerovnice.
Leta 2009 je bil opremljen z dvema informativnima panojema s prikazom življenja in dela mlinarjev, delovanja mlina in postopkov mletja.
TEMKOVA ŽAGA
Temkova žaga na Trubarjevi domačiji je venecijanka samica, kar pomeni, da ima v jarmu vpet samo en žagin list. Žaga je stara več kot dvesto let in je doživela več izboljšav. Zadnja letnica na ostrešju je 1873. Je edina v prvotni obliki ohranjena žaga v dolini reke Rašice (v preteklosti jih delovalo 25).
Ob odkupu je bila žaga v tako slabem stavbnem stanju, da je bila potrebna večje obnove. Žago je v letih 1985/86 obnovilo Gozdno gospodarstvo Velike Lašče. Po odprtju domačije je žago dobro desetletje vzdrževal Anton Žagar, gozdar iz Velikih Lašč. V letih 2001 in 2002 je Občina Velike Lašče poskrbela za obnovo ostrešja in zamenjavo kritine, obnovljeni so bili vodno kolo in notranje stene žage. Ohranjen je mehanizem žage venecijanke, ki ga je mogoče pognati. Zadnjič je bilo vodno kolo obnovljeno leta 2008 (Matjaž Debevc iz Žerovnice), takrat je bil poglobljen tudi jez (Agencija za vode RS).
Žaga je že od leta 2004 opremljena z ŽAGARSKO ZBIRKO.
SKEDENJ
Sestavljeno gospodarsko poslopje – skedenj – je pod skupno streho nekoč združevalo hlev, kaščo in senik. Z obnovo je
iz hleva nastala krčma, iz skednja pa galerija Skedenj. Slednja je namenjena galerijski dejavnosti, predavanjem, predstavitvam knjig, v njej pa potekajo tudi dodatni izobraževalni programi (knjigoveške in druge praktične delavnice).
Z obnovo galerije Skedenj poleti 2015 je Trubarjeva domačija dobila svež, enotnejši prostor, prilagojen sodobni galerijski dejavnosti.
V nekdanji kašči je sedaj sprejemnica in prodajalna spominkov (obnovljena maja 2008).
Objekt je ob sanaciji ohranil zunanji videz (gabariti, materiali in značilna členitev fasad ter tlorisni razpored prostorov). V krčmi še danes najdemo nekatere izvirne elemente, kot so npr. jasli. Prav tako ima tudi skedenj ohranjene lesene nosilne stavbne elemente.
TRUBARJEVA ČITALNICA
V sklopu domačije je bila oktobra 2002 odprta tudi Trubarjeva čitalnica nad galerijo Skedenj. Nastala je s preselitvijo spominske sobe Primoža Trubarja iz Levstikovega doma v Velikih Laščah. Trubarjeva soba, urejena leta 1986, je bila pravzaprav nekakšen klub, kjer so si lahko obiskovalci ogledali in prebirali knjige, ki so jih napisali Primož Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar, ter knjige, ki so jih drugi napisali o njih. To zasnovo poskušamo ohraniti tudi na Trubarjevi domačiji ter jo hkrati nadgraditi.
Vzpostaviti in urediti želimo neke vrste študijsko knjižnico, ki bo zajemala knjižno, slikovno, kartografsko in ostalo gradivo, vezano na lokalno območje (domoznanstvena zbirka). V čitalnici je že mogoče pregledovati arhiv Trubarjeve domačije, ki je pričel nastajati leta 2006 (ob 20. obletnici Trubarjeve domačije), knjige, ki so jih izdale domače ustanove, z nekaterimi zasebnimi zbiratelji-domačini pa smo že dogovorjeni, da bodo domačiji podarili obsežno gradivo, ki se nanaša na lokalno zgodovino.
Za oživitev čitalnice je bila enkratna priložnost Trubarjevo leto, ki so ga številne založbe obeležile z izdajo knjig o Trubarju, odrugih protestantskih piscih ter temah, ki so kakor koli povezane s protestantizmom in reformacijo.
Ob 500. obletnici rojstva očeta slovenske tiskane knjige se je ponudila priložnost, da založbe zaprosimo za pomoč v obliki enega izvoda knjige ali publikacije, izdane v letu 2008 ali pa tudi v preteklih letih.
Čitalnica obsega med drugim faksimile Dalmatinove Biblije iz leta 1994, faksimile Trubarjeve Hišne postile in ničelne izvode prvega celovitega prevoda Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske v slovenščino, ki je izhajal med letoma 2009 in 2014.
KOZOLEC
V sklop domačije sodi tudi manjši kozolec s podaljšano strešino na eni strani. Izhaja iz 19. stoletja in je bil pred obnovo v zelo slabem stanju, zato ga je bilo treba utrditi. To vrsto kozolcev na velikolaškem območju redkeje srečamo, saj so pogostejši manjši, sorazmerno ozki in visoki toplarji, kriti s šotorastimi strehami (npr. Ilijev kozolec).
Viri in literatura:
- Janez Gruden, Trubarjeva domačija na Rašici, Velike Lašče, 1986.
- Primož Trubar (1508-1586), Občina Velike Lašče, Velike Lašče, 2002 (zloženka).
- Temkova žaga, Trubarjeva domačija, Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Velike Lašče, 2003 (zloženka).
- 20 let Trubarjeve domačije, Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Velike Lašče, 2006.
- Trubarjeva domačija, Javni zavod Trubarjevi kraji, Velike Lašče, 2008 (zloženka).
- Temkova žaga, Trubarjeva domačija, Javni zavod Trubarjevi kraji, Velike Lašče, 2009 (ponatis Parnasove zloženke iz leta 2003) (zloženka).
- Temkov mlin, Trubarjeva domačija, Javni zavod Trubarjevi kraji, Velike Lašče, 2009 (zloženka).
- Trubarjeva domačija na Rašici, Temkov mlin in žaga, Javni zavod Trubarjevi kraji, Velike Lašče, 2009 (letak).
- Primož Trubar in njegov čas: vodnik po spomenikih (ur. Nataša Gorenc), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2009 (Zbirka dnevi evropske kulturne dediščine), str. 36-43.
- Barbara Pečnik, Smernice za izvajanje varovanja in zagotavljanja dostopnosti do kulturne dediščine na Trubarjevi domačiji na Rašici v obliki muzeja na prostem, Javni zavod Trubarjevi kraji, Rašica, 2011.
- Zasebni arhivi Janeza Grudna, Janeza in Tanje Debeljaka, Janka Žužka, Bogomirja Samse, Nika Samse idr.
